Omemba: Rajko Grlić

»To veselje do igre, to, da sem imel srečo, da sem svoje življenje lahko preživel, da sem se igral. Celoten proces, vse tri faze – scenarij, snemanje in montažo – pojmujem kot igrišča, kjer imam svobodo, da to igro usmerjam s pisanjem, jo odigram z igralci na snemanju in nazadnje, ko se igram s posnetki, to igro oblikujem v film.«

»Lahko bi rekli – skoraj nič. Tako v tistih 'temnih časih' kot danes, ko so 'prižgali luč svobode', v tej regiji niso obstajale kinematografije.«

»Kdor ima moč in vzdržljivost, pa tudi ne majhen odmerek fanatizma, in mu je resnično mar, da nekaj pove, bo kljub vsemu povedal svojo zgodbo skozi film.«

»Zdaj smo se preselili na drug konec, v Gorski kotar, ki prav tako nima dobre kulturne ponudbe.«

»Ko smo prvič prišli v Motovun, je bilo to majhno, zaspano mestece, kjer ni bilo poleti nikogar razen domačinov. V zadnjih 25 letih festivala smo doživeli veliko prekrasnih projekcij, lepih dni in noči – na ta čas imam lepe spomine. V zadnjih letih pa je Motovun postajal vedno bolj turističen, domačini so se z dušo in srcem predali turizmu, tako da za naš festival tam ni bilo več prostora.«

»Ko smo prvič prišli v Motovun, je bilo to majhno, zaspano mestece, kjer ni bilo poleti nikogar razen domačinov.«

»V zadnjih 25 letih festivala smo doživeli veliko prekrasnih projekcij, lepih dni in noči – na ta čas imam lepe spomine.«

»V zadnjih letih pa je Motovun postajal vedno bolj turističen, domačini so se z dušo in srcem predali turizmu, tako da za naš festival tam ni bilo več prostora.«

»To je bilo že od samega začetka pomembno izhodišče tega festivala.«

»Mislimo, da kultura ne bi smela biti privilegij tistih, ki živijo v velikih mestih.«

»Po eni strani si torej želimo decentralizacije kulture, po drugi strani želimo spodbuditi ljudi, ki živijo v velikih mestih, da pridejo in spoznajo še druge predele Hrvaške.«

»Vse ima svoj konec, v katerem v glavnih vlogah nastopata Živko Anočić in Jelena Đokić, je s tem doživel tudi svetovno premiero.«

»Kdo so člani žirije? Petčlanska žirija, ki jo sestavljajo prejemnica velike zlate arene Mirta Puhlovski, igralca Nina Violić in Goran Marković, dobitnika arene za igralske dosežke, montažerka Nina Velnić ter zlatom palmo ovenčan režiser Nebojša Slijepčević, v tekmovalnem programu ocenjuje 22 filmov.«

»Članica žirije Mirta Puhlovski je lani z Vedrano Pribačić za dokumentarec Večji od travme prejela veliko zlato areno za najboljši film.«

»Tudi slovenski filmi Pečat tudi letos puščajo slovenski filmi – predstavljajo se koprodukcijski filmi Poslednji heroj, Živi in zdravi ter Mož, ki ni mogel molčati.«

»Kot novost so letos festival začeli že dan prej, torej namesto petka v četrtek.«

»Presenečen sem nad sabo, kako močno me veseli snemanje, delo z igralci, kamero. Dela me mlajšega, bistrejšega in za zdaj mi gre dobro.«

»Za film nikoli ne veste, kaj bo z njim. To je alkimija, ki se na koncu zgodi ali ne. Vi storite vse, da bi se to zgodilo, a ne moreš vedeti.«

»Gre za neko lepo ljubezensko zgodbo, potopljeno v nekaj, kar ni najbolj zdravo in najboljše, in to so ljudje, ki poskušajo to zgodbo malo popraviti.«

»še ne prebrane zgodbe.«

»da žaluje za Rusijo, kot jo je poznala v času študija, vedoč, da je ni več.«

»Odprtost v novo & neznano, čudenje in poskus oblikovanja nečesa, kar še nima stalne oblike (ali pa ima takšno, ki jo je nujno treba razstaviti in spremeniti).«

»spisani tekoče in sveže ter vlečeta in ponuja vpogled v vznemirljivo mlado generacijo milenijcev.«

»Oblast si je tako zagotovila, da nihče nič ne vpraša, zato da ne bi burkali vode.«

»Denar, samo in edino denar. To smo vedeli že prej.«

»To je bilo obdobje, ko je že dišalo po nacionalizmu, v letih 1985, 1986.«

»To so klišeji. V žrelu življenja se ukvarjam s klišeji, s kičem, v katerih živimo.«

»Celo pročetniškega.«

»Ta film pa je le končal v kinih. Nihče ni verjel, da ga je videlo 30.000 gledalcev.«

»Filmska reprezentacija dogodkov je naravnost spektakularna, igriva, neprestano inovativna in celo operetna.«